Zgodovina

Druga svetovna vojna in naprej

Naraščajoče napetosti med slovaško in češko večino ter precejšnjo nemško manjšino v državi so dosegle vrhunec, ko je leta 1938 Hitler ukazal samoodločbo nemško govorečemu ljudstvu Češkoslovaške. Da bi pomirili Hitlerja, sta se Francija in Velika Britanija odpovedali obmejnim območjem države. Marca 1939, potem ko je Slovaške nacionaliste prepričal, naj se umaknejo in ustanovijo skoraj fašistično, navidezno neodvisno ‘Slovaško državo’, je Hitler preostalo državo preoblikoval v ‘Protektorat Češke Moravske’ ali Veliko Nemčijo. Sledilo je šest dolgih let nasilne vladavine, preden so ruske čete maja 1945 osvobodile mesto.

Na parlamentarnih volitvah leta 1946 je komunistična partija dobila skoraj 40 % glasov. Ponovno je bil izvoljen predvojni nekomunistični predsednik Edvard Beneš, ki je zaprosil veteranskega vodjo komunistov Klementa Gottwalda za sestavo koalicijske vlade. Leta 1948 so številni nekomunistični politiki odstopili, da bi protestirali proti njegovi politiki. Na tej točki je Gottwald napolnil vlado s svojimi podporniki. Potem ko je bil Jan Masaryk (Tomášev sin), ljubljeni nekomunistični zunanji minister, odkrit mrtev pod oknom njegove pisarne na zunanjem ministrstvu, so se širile govorice, da je bil žrtev defenestracije.

Kot novi vladar je Gottwald začrtal 5-letni gospodarski program, zatrl duhovščino in odstranil svoje nasprotnike tako znotraj kot zunaj svoje stranke; veliko jih je bilo ubitih, 1000 pa aretiranih. Razstavni poskusi so bili izvedeni pod vodstvom Antonína Novotnega, medtem ko so kmete potisnili v kolektive.

Praška pomlad leta 1968 je bila kratkotrajna. Šlo je za prizadevanje reformnih komunistov, ki jih vodi Alexander Dubček (Slovak), da spremenijo sistem in ustvarijo socialistično državo “s človeškim obrazom”. To ni uspelo in preprečili so ga sovjetski tanki, ki so ves avgust divjali po državi. V naslednjih dveh desetletjih so bili na oblasti ponovno postavljeni trdi komunisti, ki so podkupovali prebivalstvo tako, da so police trgovin polnili s potrošniškimi izdelki, čeprav nizke kakovosti. Nekaj preostalih disidentov, med njimi dramatik Václav Havel , je bilo podvrženo rutinskemu preganjanju in nadlegovanju.

Sorodni članki

Back to top button